Sama sredi množice

Kako sem sama sredi množice ljudi,
zakaj se meni nikamor ne mudi?
Še pes se za mačko podi,
jaz pa čakam, se mi sploh ne mudi.

Kako sem sama sredi množice čudes,
včasih ne vem, al sanjam, al je res.
Kakšen moraš biti, da prideš do nebes
ljudje smo si različni, prav zares.

Kako sem sama sredi množice poti,
teži me na tisoče skrbi,
na voljo mi je mnogo smeri
in to me najbolj od vsega skrbi.

Kako sem sama sredi množice stvari,
same modernizirane, skoraj popolne reči,
potem neke nove elementarne vezi,
kup za naš obstoj nepomembnih stvari.

Koko sem sama sredi množice rastlin,
okušam, kako grenak je pelin,
česen ni dober, mi pa krepi spomin,
v zemlji je na tisoče prepletenih korenin
in jagode so slajše od malin.