Kaj je to, kar me obdaja,
kar mi ne pusti do raja-
je to zgolj osebna graja?!
Občutek nemoči mi polni kri,
včasih se mi zdi, kot bi me trgale zveri
zveri z velikimi belimi zobmi.
Kaj je to, kar me obdaja,
da strah pred vodo v meni ostaja,
je potrebna zgolj še ena vaja?
Občutek utesnjenosti
včasih tudi nezaželjenosti,
kot izraz psihične ali telesne nesposobnosti?!
Kaj je to, kar me obdaja,
kar mi vedno znova pri spanju nagaja
je le zaljubljenost ali ljubezen, ki traja?
Občutek je lep, ko me oplazi tvoj pogled,
včasih mi je nerodno te vpršat za nasvet,
lažje bi te bilo objet ali narisati tvoj portret.
Kaj je to, kar me obdaja
je to le navidezna podoba mene, ki ne obstaja
podoba, ki ljudi o trdnosti in vsemogočnosti zavaja?
Občutek kot strah, ki ti diha za vrat
pokazati svojo pravo skrito- nežno plat,
bo ostala skrita. kot davno zakopan zakald?
A obstaja in kako močno hrepeni,
hrepeni, da se reši in zaživi,
čaka, da z njo združiš se ti.
... še je upanje, da zaživi...
... ne ugasni je ti...
... ne veš, če potem še kdaj splameni....
Ni komentarjev:
Objavite komentar