Ti, ki si kot rahel veter
tako nežen in prijeten,
ki pihlja mimo mene
in me vso prevzeme.
Ti, ki si kot zvezda severnica
nočna ptica- mojega srca tatica
daleč proč, a še vedno čisto blizu mene
žariš in se iskriš, kot jarem ki premaguje breme.
Ti, ki si kot trdna skala
postavljena v objem gora
tako enkratna in nedoumljiva
mojo dušo in telo obliva.
Ti, ki si tisto in ono in tretje
si kot štetje, kot abeceda in znanstvena veda.
Kot stvar brez katere ni dneva,
tvoj pogled pa še dolgo zatem mene pogreva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar