Ko se po mestu sprehajam sredi noči,
ko se še le najbolj marljiv otrok uči
kmalu odbije ura polnoči,
a meni še ne zmanjka moči.
Včasih srečam ljudi,
ki imajo vsak svoje poti.
nekateri na sprehode vozijo svoje zveri,
drugi v parku grejejo klopi.
Zelo redko srečam kakšnega znanca
veliko hitreje naletim na pijanca,
ki obleži sredi krtovega klanca
in se mu pred očmi odvija prava sanjska romanca.
Ko se po uri in pol utrudim
se izčrpana v posteljo zgrudim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar