...čas bi že bil... in časa ni...

Čas teče in čas je. In bil bi čas, če bi ga bilo več in konec koncev, je že skrajni čas da zopet nekaj napišem... ;)

Če bi si vzela čas, bi napisala poezijo ampak - o čem naj pišem...?...o vremenu, o zimi, ki je že tik pred vrati o mojih živalskih prijateljih, ki me vsakič znova navdušujejo s svojo prikupnostjo, o svojih prijateljih, od katerih sem se kar malo oddaljila, naj pišem o času, ki tako hitro beži in ga kar ni, ali naj pišem o svojih osebnih občutkih in počutju, o osebi, ki mi veliko pomeni, ali naj to raje zadržim zase, zakaj bi bili ljudje firbčni... konec koncev pa - kdo bo pa sploh prebral mojo objavo na blogu... kakšen naključen dolgočasnež, ki klika sem in tja, no ja - mogoče bo naletel na mojo objavo, ampak ko bo prebral prvo vrstico, bo zagotovo tam tudi ostal :)

Hmmm... kdo bi vedel...
Kot že pravim - dnevi so hladnejši, drevesa in trava so pobeljeni od mraza; kmalu bo sneg. Če bo sreča, se to zimo naučim uporabljati "kite", si nabavim enega, obujem buce in nataknem bord - to bo zabavno ;) V hlevu se zopet kotijo novi kozji mladički... sedaj jih je že 5, danes sem jim delala družbo in kot vsako leto so tudi letošnji mladički zelo prisrčni in vsak po svoje posebni. Moj najboljši prijatelj je pa itak tisti, ki se me od vseh najbolj razveseli, ko me vidi in mi moli sedaj eno, sedaj drugo žogo - moj Medo je res pes in pol, ok - velik je za 3 povprečne pse :)))

Življenje je lepo, če ga živiš ;) ...grem delat, takrat se počutim še posebej živa :)

P.S. obljubim, da si bom v kratkem vzela čas in spisala nekaj kar bo imelo glavo in rep :P :)