Benjamin

Brez tebe je žalosten dan,

ves zdolgočasen in zaspan

z nenehno mislijo nate posijan.

»Ej, pa kje si ti«,

gledam skozi okno pa te ni,

gledam v žep, kje si?

Najdem te na zaslonu,

ko si mi na skype-u pozvonu,

»hej ti, pazi da si ne boš jezika zlomu«!

Jutri si rekel da prideš,

in da čez dva dni odideš,

pa tudi to da kmalu zopet prideš.

Ampak poglej vlak že prihaja,

po njem se moj Bučman sprehaja

in že je pri meni in me razvaja.

Mmm, moj, moj te stisnem k sebi,

da mi ušel nebi,

ker vse hrepeni po tebi

In že greva skozi mesto,

poveš mi še kakšno zanimivo gesto,

jaz pa iz tega naredim fresko.

Najraje pa imam,

ko se nežno k meni priviješ,

ti lahko noč zaželim in ti poljubčka dam.