2×Bar+A v sliki in besedi

Valentinovo sem ter tja... pa bistvo?

2012-02-13T23:50:00.000-08:00

Danes je dan, ko godujejo Valentine in Valentini fantje, dekleta, možje, žene, strici, tete, dedki babice, izobraženci, športniki, brezposelni, brezdomci, umetniki, avanturisti in še bi se našlo…
Različni so si in različne so njihove poti, eno pa imajo skupno in to je njihov zavetnik Sv. Valentin. Prva legenda pravi, da je bil Sv. Valentin škof, ki si je svoj predčasni konec prislužil s tem, ko je pomagal zaljubljenim, da so se poročili kljub uradne rimske prepovedi, saj možje – vojaki, ki so bili poročeni niso s takim veseljem vstopili v vojsko, saj jim je bilo mar za svoje žene in otroke, tako jih je Sv. Valentin poročal na skrivaj.

Druga legenda pravi, da je bil Valentin zaprt zaradi svoje krščanske vere, zaljubil se je v paznikovo hčer, ki je bila slepa. Pisal ji je pisma in pesmi (od tu naj bi izvirala današnja navada ). Slepa paznikova hči je spregledala, njena družina je postala verna, Valentina pa so obglavili. Včasih je veljalo, da sv. Valentin prinese ključe od korenin, tako so se po njegovem godu pričela dela v vinogradih in sadovnjakih. Danes pa se na ta praznik z drobnimi pozornostmi spomnimo vseh tistih, ki jih imamo radi – prijateljev, ljubljenih, družinskih članov….

Ta priljubljenostjo pa je narasla tudi vedno večja potrošniška nagnjenost, tako so nastali številni trgovski izdelki namenjeni temu prazniku in je praznik prerasel v množično zapravljanje in kupovanje daril za svoje najdražje s tem pa se izgublja njegova vrednota. Veliko lažje je v trgovini kupiti nekaj že pripravljenega in le to podariti ljudem, ki jih imamo radi, vendar pa je dejanska vrednost takega dejanja veliko manjša, kot če se sam potrudiš, nekaj izdelaš, napišeš pismo in ga pošlješ. Dolgo časa je veljala navada, da so se na Valentinovo pošiljala anonimna pisma svojim najdražjem – kako neprecenljivo je, ko dobiš pismo in veš, da te ima nekdo rad in se je spomnil nate in ti poslal sporočilo, velikokrat je potrebno kar nekaj trudi predvsem pa poguma za takšno dejanje.

Dejanja povedo več, kot besede!

Darila povedo najmanj, veliko pa pove način in trud, ki je vložen vanje! Imejte se radi skozi celo leto, za Valentinovo pa le pripravite kakšno presenečenje tistim, ki so posebni v vašem življenju in ne pozabite ljubezni ne morete kupiti z denarjem!

To je dan, ko še najbolj plašne miške zapustijo varno zavetje rova in gredo na sonce, čeprav jih le to lahko opeče, a tvegajo, ker preveč hrepenijo, da bi bile eno s soncem a se bojijo, da jih le to ne bo sprejelo… Pogumno si povejte, da se imate radi, to je nekaj lepega, ni vsakdo sposoben imeti rad…povejte si, da se imate radi, zaradi tega ne boste pristali v zaporu… povejte si, da se imate radi, s tem boste nekomu polepšali dan…

...na koledarju 8. februar :)

2012-02-08T04:37:00.000-08:00

Ker je danes Slovenski kulturni dan... še minutka za kulturo.. tole je nastalo nekega veselaga dopoldneva, ko so ptički na vejah veselo prepevali ;)

PREPROSTA MATEMATIKA

Začniva najprej z verjetnostjo najinega snidenja...
... po skromnem računu pičlih procentov
se lahko osredotočiva na odvajanje...
torej odvedi me nekam v množice celih naravnih števil...
... seštejva svoje poti, odštejva skrbi in vse skupaj pomnoživa med sabo...
... sledi integriranje kvadrata dvočleneka...
kmalu preideva na površino elipse in površino valja
in graf gibanja sinusne funkcije... krivulja-sinusoida...
... seštevanje in množenje...

... dost matematike za danes, ostanimo realni ;)

...ko zamenjam tipkovnico za čopič...

2012-02-08T04:14:00.000-08:00

Kot ste že opazili moj zadnji članek govori o tem, da se malokrat spomin, da zapišem kaj o dogajanju, podelim kakšno misel z vami, ali objavim kakšno poezijo... Lenoba? Mah ne...
Moje življenje je pestro in še pestrejše postaja, in kadar je prenaporno, pobegnem malo na samo
in ustvarjam.... ;) (Akril na platnu)

Pogled iz mišje luknje
Huba buba balon
Črna vdova... malo drugače
Aprilski sprehod po obali
Snežni labod v noči išče svojo družico
Klavir in kapučino
Hawaiian sunset
Audi A3 darilo za bratov 30. rd
Sunset in your eyes
Poletni razgled

Sončni let
Hawaiian girl

...čas bi že bil... in časa ni...

2011-11-23T05:27:00.000-08:00

Čas teče in čas je. In bil bi čas, če bi ga bilo več in konec koncev, je že skrajni čas da zopet nekaj napišem... ;)

Če bi si vzela čas, bi napisala poezijo ampak - o čem naj pišem...?...o vremenu, o zimi, ki je že tik pred vrati o mojih živalskih prijateljih, ki me vsakič znova navdušujejo s svojo prikupnostjo, o svojih prijateljih, od katerih sem se kar malo oddaljila, naj pišem o času, ki tako hitro beži in ga kar ni, ali naj pišem o svojih osebnih občutkih in počutju, o osebi, ki mi veliko pomeni, ali naj to raje zadržim zase, zakaj bi bili ljudje firbčni... konec koncev pa - kdo bo pa sploh prebral mojo objavo na blogu... kakšen naključen dolgočasnež, ki klika sem in tja, no ja - mogoče bo naletel na mojo objavo, ampak ko bo prebral prvo vrstico, bo zagotovo tam tudi ostal :)

Hmmm... kdo bi vedel...
Kot že pravim - dnevi so hladnejši, drevesa in trava so pobeljeni od mraza; kmalu bo sneg. Če bo sreča, se to zimo naučim uporabljati "kite", si nabavim enega, obujem buce in nataknem bord - to bo zabavno ;) V hlevu se zopet kotijo novi kozji mladički... sedaj jih je že 5, danes sem jim delala družbo in kot vsako leto so tudi letošnji mladički zelo prisrčni in vsak po svoje posebni. Moj najboljši prijatelj je pa itak tisti, ki se me od vseh najbolj razveseli, ko me vidi in mi moli sedaj eno, sedaj drugo žogo - moj Medo je res pes in pol, ok - velik je za 3 povprečne pse :)))

Življenje je lepo, če ga živiš ;) ...grem delat, takrat se počutim še posebej živa :)

P.S. obljubim, da si bom v kratkem vzela čas in spisala nekaj kar bo imelo glavo in rep :P :)

Utrinek iz Tromostovja...

2011-03-15T15:50:00.000-07:00

Sedela sem na Tromostovju, obdajala me je množica ljudi. Hiteli so vsak po svoje, vsak s svojim korakom s svojim ciljem.

V mrgoleči množici pa je bilo opaziti dekle znano iz televizijskih zaslonov, ko je v znani slovenski seriji igrala lik preprostega dobrosrčnega dekleta... in kaj je počela sredi Prešernovega trga? Za hip se je ustavila s svojim dvokolesnim prevoznim sredstvom, njen pogled se je ustavil na skupini vrtčevskih otrok, ki so s svojimi vzgojiteljicami spoznavali moža, ki stoji tam sredi trga ujet v litino pod Primicevo Julijo.

Zrla je v ta mala bitja - radovedne očke polne energije, fantazije in otroške razigranosti. Na njenem obrazu se je odražalo hrepenenje katerega sta obdajala veselje in ljubezen. Počasi in s posebno milino je z rokami objela svojega še nerojenega otroka....in kaj se je takrat odvijalo v njenih mislih ob pogledu na vrtčevsko skupino si lahko le mislimo.

Prevzel me je njen materinski čut, ljubezen, ki jo je bilo čutiti in vse to hrepenenje - bila je srečna, da bo postala mati.

Obstala je še nekaj trenutkov po tem, ko je vrtčevska skupina odšla. Z nežnimi gibi je obdajala svoje dete in neizmerno izžarevala srečo, ki jo je lahko čutil vsak mimoidoči, če se je le zazrl vanjo. Čez hip sta jo srečali prijateljici s katerima se je odpravila na čaj - bila je srečna.

Ta izkušnja mi je dala misliti... misli so letele v porodnišnice, med srečne mamice, med tiste, ki se odrečejo svojim otrokom, med najstnike, ki odrastejo in zavračajo starševsko ljubezen, med tiste, ki si želijo imeti svojega otroka, a jim sreča ni naklonjena....

Razmišljala sem tudi o očetovski vlogi... je možno, da oče tako močno dojema svojega nerojenega otroka kot mati? ...

Sama sredi množice

2010-06-27T08:40:00.000-07:00

Kako sem sama sredi množice ljudi,
zakaj se meni nikamor ne mudi?
Še pes se za mačko podi,
jaz pa čakam, se mi sploh ne mudi.

Kako sem sama sredi množice čudes,
včasih ne vem, al sanjam, al je res.
Kakšen moraš biti, da prideš do nebes
ljudje smo si različni, prav zares.

Kako sem sama sredi množice poti,
teži me na tisoče skrbi,
na voljo mi je mnogo smeri
in to me najbolj od vsega skrbi.

Kako sem sama sredi množice stvari,
same modernizirane, skoraj popolne reči,
potem neke nove elementarne vezi,
kup za naš obstoj nepomembnih stvari.

Koko sem sama sredi množice rastlin,
okušam, kako grenak je pelin,
česen ni dober, mi pa krepi spomin,
v zemlji je na tisoče prepletenih korenin
in jagode so slajše od malin.

Ti, ki si enostavno Ti

2010-06-27T08:37:00.001-07:00

Ti, ki si kot rahel veter
tako nežen in prijeten,
ki pihlja mimo mene
in me vso prevzeme.

Ti, ki si kot zvezda severnica
nočna ptica- mojega srca tatica
daleč proč, a še vedno čisto blizu mene
žariš in se iskriš, kot jarem ki premaguje breme.

Ti, ki si kot trdna skala
postavljena v objem gora
tako enkratna in nedoumljiva
mojo dušo in telo obliva.

Ti, ki si tisto in ono in tretje
si kot štetje, kot abeceda in znanstvena veda.
Kot stvar brez katere ni dneva,
tvoj pogled pa še dolgo zatem mene pogreva.

Kaj je to kar me obdaja?!

2010-06-27T08:33:00.000-07:00

Kaj je to, kar me obdaja,

kar mi ne pusti do raja-

je to zgolj osebna graja?!

Občutek nemoči mi polni kri,

včasih se mi zdi, kot bi me trgale zveri

zveri z velikimi belimi zobmi.

Kaj je to, kar me obdaja,

da strah pred vodo v meni ostaja,

je potrebna zgolj še ena vaja?

Občutek utesnjenosti

včasih tudi nezaželjenosti,

kot izraz psihične ali telesne nesposobnosti?!

Kaj je to, kar me obdaja,

kar mi vedno znova pri spanju nagaja

je le zaljubljenost ali ljubezen, ki traja?

Občutek je lep, ko me oplazi tvoj pogled,

včasih mi je nerodno te vpršat za nasvet,

lažje bi te bilo objet ali narisati tvoj portret.

Kaj je to, kar me obdaja

je to le navidezna podoba mene, ki ne obstaja

podoba, ki ljudi o trdnosti in vsemogočnosti zavaja?

Občutek kot strah, ki ti diha za vrat

pokazati svojo pravo skrito- nežno plat,

bo ostala skrita. kot davno zakopan zakald?

A obstaja in kako močno hrepeni,

hrepeni, da se reši in zaživi,

čaka, da z njo združiš se ti.

... še je upanje, da zaživi...

... ne ugasni je ti...

... ne veš, če potem še kdaj splameni....

Rossa - Grammostola rosea

2010-06-27T03:34:00.000-07:00

Mami je letos za rojstni dan dobila ptičjega pajka, njegov terarij pa je po mamičinem mnenju pristal na najbolj primernem mestu za pajka...beri v moji sobi. Tako imam sedaj terarij z kosmatim večnožnikom v svoji sobi. Poleg pajka so v naš dom prišli tudi črički (na začetku jih je bilo kar 40), ki naj bi bili gojeni v prehrambene namene zgoraj omenjenega kosmatinca. Torej pajek-mirna žival, skor nič moteča se počasi giblje na svojem teriroriju znotraj steklenih sten in na drugi strani črički-po naravi zelo glasne žuželke, ki s svojim petjem očarajo marsikoga- a to ne če jih je 40 na kupu v prostoru, ki meri 4x4 in v času, ko normalni ljudje spijo.

S črički so bile tako na začetku borbe, saj mojemu bratu njihovo petje ponoči zelo paše, meni pa je preglasno, in ko si je terarij s črički postavil v svojo sobo in pustil odprta vrata je meni še vedno odmealo njihovo petje... kdo bi si lahko misil, da lahko ljudje ob takšni intenziteti čričkanja zaspijo. Nekje sem zasledila, da škatlice s čriki prodajajo na Japonskem kot prodajajo pri nas cvetje... pari si jih namreč kupijo za ustvarjanje romantičnega vzdušja v njihovi spalnici... sklepam, da te noči, ko si prinesejo čričke nimajo namena prespati. Torej sedaj so naši glasni črički pristali na balkonu, kjer so v dovolj veliki razdalji od mojih ušes, da lahko vsi- tako oni, kot jaz noč preživimo v miru.

Rossa torej naš novi hišni ljubljnček pa je prijetna živalca. Se mi je zgodilo nek petek, ko sem prišla iz pevskih vaj, da sem našla odprt terarij, pajka pa nikjer :) ...takoj je zavladala panika v hiši... kje sedaj najdit pajka, ki lahko hodi po steni, se skrije v kak kot, za omaro, pod sedežno... lahko celo zleze čez balkon ali odprt oken... po dobri uri iskanja sem ne vem točno zakaj prestavila koš za smeti in glej fa zlomka v kotu za mizo zagledam rjave nožice- nepopisno veselje in trenutek za tem še večje, ko je Rossa bila zopet v svojem terariju. :)

Tihe mestne noči...

2010-06-27T03:30:00.001-07:00

Ko se po mestu sprehajam sredi noči,
ko se še le najbolj marljiv otrok uči
kmalu odbije ura polnoči,
a meni še ne zmanjka moči.

Včasih srečam ljudi,
ki imajo vsak svoje poti.
nekateri na sprehode vozijo svoje zveri,
drugi v parku grejejo klopi.

Zelo redko srečam kakšnega znanca
veliko hitreje naletim na pijanca,
ki obleži sredi krtovega klanca
in se mu pred očmi odvija prava sanjska romanca.

Ko se po uri in pol utrudim
se izčrpana v posteljo zgrudim.

Fakulteta za šport -sprejemni izpiti

2010-06-26T23:38:00.000-07:00

Po dolgem času sem se zopet odločila, da delim svoje dogajanje z vami. Tokrat se vračam najprej za eno leto nazaj, ko sem opravljala na Fakulteti za šport sprejemne izpite za vpis v prvi letnik. Na samesprejemne izpite sem šla pisanih občutov ampak to s pisanimi občutki mislim dobesedno pisanost občutkov, ki te prelivajo v zaporedju v katerem bi lahko narisal mavrico, če že ne cele palete barv. Torej moje prepričanje v pozitivno opravljanje sprejemnih izpitov ni bilo preveč zanesljivo, saj je bilo na sprejmnih izpitih poleg drugih preizkusov odplavati 100m, kar pa je zame predstavljalo veliko prepreko. Sama namreč nisem nikoli plavala, saj sem kot otrok doživela par neljubih situacij v vodi in sem od takrat naprej preživljala vroče dni samo še v "čofotalnikih". Napetost je naraščala, ko smo po vseh preizkusih, ki so bili planirani tisti dan čakali samo še na preizkus plavanja. Sedeli smo na zasteklenem hodniku pred vhodom na fazen eni bolj, drugi manj živčni. Jaz sem na vzven delovala zelo umirjeno, saj sem vzela torbo za vzglavje in tla za ležišče, v meni pa je bilo stanje popolnoma drugačno-tam je vrelo, besnelo, spet v naslednjem hipu je bilo mirno obdano z mislijo, da je itak škoda se sekirat, ker tako ali tako nimam pojma v plavnaju in grem samo pogledat kako to izgleda, saj pravijo, da probat ni greh, a ta proba nas je res da stala nekaj več kot 80€. Srce je razbijalo n vso moč. ko smo iz slačilnic prišli na bazen in čakali, da nas pokličejo... grizal sem svojo brisačo, kot to delajo otroci na morju, ko pridejo iz vode čisto premraženi. Po zvočniku se je zaslišalo moje ime... nisem vedela, kaj naj nardim- grem na štartno desko ali naj rečem, da ne bom opravljala tega preizkusa (s tem bi namreč neopravila sprejemnih izpitov). Na videz pogumno sem stopila na štartno mesto pogledala okoli sebe kolege in kolegice, ki so zavzeli zelo nenavadne položaje tudi sama sem posnemala punco, ki je bila levo od mene- šla sem v predklon. Ob štartnem znaku pa hiter pogled naokoli in ne boste verjeli prvič v življenju sem skočila na "glavo" kolikor je to bilo podobno skoku na glavo :) . Potem pa ko sem komaj prišla na površje... morda sem pozabla omeniti, da sem bila opremljena s kljukico za nos, da mi voda ni šla v nos... sem nadaljevala z tako imenovano reševalno tehniko kravlja to izgleda tako, da plavaš kravelj in imaš glavo ves čas nad površino vode. Adrenalin, ki se se mi je poporej nabiral je sedaj izbruhnil na površje in sem prvič v življenju odplavala 4 dolžine bazena v normi, ki je bila zadovoljiva za sprejem na fakulteto. Nepopisno veselje, ko sem zapustila bazen in izvedela rezultat, če se ne motim je bilo 2,10min. Ponosna sem bila nase, saj si niti v sanjah nisem mislila, da sem sposobna odplavati to nalogo znotraj norme, ki jo je določila fakulteta. Naslednji dan me je še čakal Cooperjev test in sprejemni izpiti so bili opravljeni... nato pa še samo čakanje na rezultate mature in povratne informacije iz univerze o sprejemu na Fakulteto... v igri so bile tako: Fakulteta za šport(športna vzgoja)ter Pedagoška fakulteta(razredni pouk)ULJ in UMB.

Lepega poletnega popoldneva, ko smo se s skavti vračali iz skavtske aktivnosti smo med potjo dobivali klice prijateljev, ki so že odprči kuverte in izvedeli svoj izid vpisa na fakulteto. Ko sem potem odprla poštni nabiralnik in tudi sama prejela pismo iz Univerze sem ga s čudnimi občutki odprla in.... jaaaa... sprejeta sem na DIF ...woooo... kmalu za tem pa obliv, ki mi je vlil dvom o veselju saj sem se zavedala, da bom morala čez velike preizkušnje v času študija- ponovno soočanje z vodo, strah višine in situacij, ki mi niso ljube (pri gimnastii) ter obilo vloženega truda v vsakega izmed športov, da bo moje znanje zadostovalo opravljenemu izpitu. Odločila sem se, da kar bo pa bo, poskusila bom, se trudila predsem pa bom probala it preko sebe in pregnat strahove, ki so se mi v mladosti ustvarili tam nekje med kupico zapiskov, ki so se skozi leta nabirali v moji glavi.

Sedaj ob koncu študijskega leta vam lahko povem, da sem vesela, da sem se vpisala na to fakulteto, saj sem osebno zelo napredovala in to mi šteje v največje zadovoljstvo. Izpita iz plavanje še sicer nimam naretega, a menim, da lahko s trudom veliko dosežem. Samo vzdušje na fakulteti se mi zdi zelo domačno in prijetno, všeč so mi kolegijalni odnosti med sošolci, do zapletov prihaja le pri nekaterih predmetih (profesorjih) in pa seveda s sistemom, saj smo prva generacija na fakulteti, ki ima bolonski sistem na katerega pa se vodstvo in profesorji niso ustrezno pripravili... bomo videli kaj bo iz tega nastalo... Torej če ima kdo akšno vprašanje-dobrodošli, rada delim svoje izkušnje z vami.

Letošnje leto v slogu maturitetnega tečaja

2009-01-19T05:40:00.000-08:00

Po končani poklicni maturi, sem se vpisala v maturitetni tečaj na Srednji ekonomski šoli v Celju. V razredu nas je bilo na začetku nekaj čez 40, sedaj pa le kakih 15. Ni nas veliko, se imamo pa zaradi tega še lepše :) prvič občutim popoln ambient razredne skupnosti, saj se z vsemi sošolci in sošolakmi zelo dobro razumem in delujemo kot skupnost tako med poukom, malico in v prostem času. Torej imamo se super :)

Maturantski ples

2008-02-03T08:46:00.000-08:00

:D Včeraj 2. 2. 2008 smo dijaki 4. letnikov Kemijske šole skupaj z elektrotehniki, računalničarji in dijaki gradbene šole našega šolskega centra odplesali svoj gala maturantski ples :). Blo je... Hm... Fajn... Itak... no ja tu pa tam sva se z soplesalcem malo izgubila, vednar sva vseno naredila dober utis na opazovalce :D Seveda pa nisva bila edina, ki nama je kompas zaštekal. :D

K-4a

2008-01-08T12:25:00.001-08:00

HoHoHo Mary Christmas!

2007-12-25T01:13:00.000-08:00

:D Ponoči nas je obiskal Božiček :D

BREZDOMKA IMA NOV DOM

2007-12-24T23:59:00.000-08:00

Po kakšnem mesecu bivanja pri nas je dobila Brezdomka, katere se je med tem prijelo ime Maca nov dom. Odločitev je bila na hitro sprejeta in nasledni dan je bila Maca že na poti proti Litiji. Na nov dom se je hitro prilagodila in že veselo špiči neumnosti. Snežko jo je sicer na začetku malce pogrešal, a zdaj je prav vesel da je spet glavni v hiši. Torej Maca-Brezdomka ravnokar preživlja svoj prvi Božični večer v življenju v Litiji, in upam da bo preživela še veliko Božičnih večerov.

BREZDOMKA

2007-11-25T04:13:00.000-08:00

Če ste pomislili name, vas moram razočarati, da nisem jaz. Brezdomka je tigrasta mačka, ki se je, nihče ne ve kako znašla v našem bloku. kakšna dva dni je preživela na predpražnikih naših sosedov, potem pa je pri nas pozvonil zvonec. Bil je naš sosed, ki se je spolnil, da imamo mačka, mislil je da je brezdomka naša. A ko ga je videl je vzkliknil "A Snežko!", povedal nam je za brezdomko, ki se potika v višjih nadstropjih. Zanimalo me je zato sem šla pogledat.Ko sem prišla v peto nadstroje je zvita v klopčič ležala na predpražniku, ko me je zagledala je začela presti.

Mačko sem vzela in nesla domov, kjer je pojedla vse Snežkove dobrote. Z mamico sva se strinjali, da ostane pri nas dokler ne najdemo lastnika, zato sem napisala sporočilce in ga obesila v naš in dva sosednja bloka.
Danes je že četrti dan od tega, a ni še nihče poklical, zato razmišljamo o tem da bi brezdomki našli novega lastnika.

Snežko je naš bel prerzijc, star osem let in od malega je živel pri nas, kjer je bil gospodar svojega teritorija. Pred štirimi dnevi pa se mu je življenje obrnilo na glavo, k njemu domov je namreč prišla mlada tigrasta muca, ki ne samo da mu je pojedla vso hrano, ampak je celo opravljala potrebo v njegov pesek in se crtljala pri njegovi lastnici še več igrala se je z njegovimi igračami ter spala v njegovi košari. Kaj bi vi naredili na njegovem mestu? Zagotovo nebi bili najbol veseli. Snežko je bil prvi dan tako razburjen, da je pihal na vsakogar, ki mu je prišel mimo. Nasledni dan pa se je začel zanimati za Brezdomko, a bliže kot na 1,5 m je ni hotel videti . Danes ne piha več toliko a preblizu ji še vedno ne pusti, je pa njegovo zanimaje zanjo vedno večje, tako jo večkrat zasleduje, kadar mu ta obrne hrbet. Snežko je kastrat, kljub temu pa ima ljubco; Ameriškega buldoga.

Usoda Brezdomke še ni točno znana, upam da se bo našel njen lastnik, ne bi me pa nič motilo, če bi ostala pri nas.

Naš svet

2007-07-16T15:16:00.000-07:00

Slovenija plesniva in smrdljiva

se po poteh preliva.

Od moje hiše do sosede

so moje misli bede,

potem pa kar naenkrat pride

in spet odide.

So poti do šole zaledenele,

še prej so vrele, cvetele,

a zdaj so le še uvele.

Je v šolo vse minljivo,

a zame ne , to traja,

se razvija in zatira

nekje šele odpira.

Je prvo leto šole

bilo veselo,

takrat se je pelo,

veselilo in slavilo!

Je v Sloveniji navada,

da iz sliv nastane marmelada,

iz malin rulada,

iz pusta pa maškarada.

Je v tovarnah navada,

da se nesnaga v reke naklada,

vse propada in se vlaga

v trgovine in hotele,

vse kar dame bi imele.

Se mesto širi v naravo,

da vsem živim poseka glavo,

jih zatira in spodžira.

Benjamin

2007-07-16T15:11:00.001-07:00

Brez tebe je žalosten dan,

ves zdolgočasen in zaspan

z nenehno mislijo nate posijan.

»Ej, pa kje si ti«,

gledam skozi okno pa te ni,

gledam v žep, kje si?

Najdem te na zaslonu,

ko si mi na skype-u pozvonu,

»hej ti, pazi da si ne boš jezika zlomu«!

Jutri si rekel da prideš,

in da čez dva dni odideš,

pa tudi to da kmalu zopet prideš.

Ampak poglej vlak že prihaja,

po njem se moj Bučman sprehaja

in že je pri meni in me razvaja.

Mmm, moj, moj te stisnem k sebi,

da mi ušel nebi,

ker vse hrepeni po tebi

In že greva skozi mesto,

poveš mi še kakšno zanimivo gesto,

jaz pa iz tega naredim fresko.

Najraje pa imam,

ko se nežno k meni priviješ,

ti lahko noč zaželim in ti poljubčka dam.

Celje

2007-07-16T15:03:00.000-07:00

Celje, Celje naše,

kjer so grofje nas živeli

Celjski grofje močne rase.

Takrat bilo je mesto podeželsko,

le grad na hribu je blestel

a dolgo ne,

ker je pod sabo glave štel.

So kmetje delali na polju,

da bi živež priskrbeli,

a grofje, grofje Celjski

so jim del pridelka vzeli.

Res imeli so veliko vlogo,

tri zvezdice so jih blestele

tri zvezde rumene kot zlato,

ki srca parajo!

Je mesto danes vse drugačno,

še komaj grad opazi se

iz hiš velikih,

ki mesto čarajo,

ki podeželje izrivajo.

Grad Celjski danes še živi,

so stene cele, je rov še viden

a Savinje ni, kje je se je umaknila?
Ker preveč krvi je spila?

PRAH SE ŽE NABIRA

2007-07-16T14:43:00.000-07:00

Lp, kot je bilo pričakovati tale moj blog nič kaj ne deluje. Seveda kriva je moja lenoba. Od 27.06 2007, ko je bil tale blog ustanovljen do danes 16.07.2007 mi ni uspelo napisati niti enega članka. :D Torej danes je ponedeljek, začetek vročinskega vala, zato je bilo po pričakovanju zelo vroče. Vročino napovedujejo za cel teden, ker pa v četrtek odputujem na Irsko (na hladno) mi ne bo hudega. :) Torej pripravljam se na pot seveda pa to ni izgovor za zanemarjanje bloga. Ko se vrnem upam da bom imela nov zagon in nove ideje, torej nasvidenje do nadalnega. :D

Ustanovitev

2007-06-27T01:42:00.000-07:00

Danes v sredo, 27.06.2007 zgodaj zjutraj sem ustvarila svoj spletek, zakaj ne vem. Tudi če ga bom uporabljala ne vem. Na stravni ednevnik-a že imam eno tako zadevo http://www.ednevnik.si/?w=barbyA , ki pa ni prav nič v uporabi, morda se bo sedaj kaj spremenilo a tega ne vem natanko. No v glavnem spletek je ustvarjen, upam da bom kdaj tudi kaj zapisala. :D